Razredni pouk

Igra

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu

1. Ime predmeta: IGRA
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Marjanca Pergar Kuščer, izr. prof. dr. Vida Medved Udovič,
prof. dr. Rado Pišot
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta

6. Študijski program: Razredni pouk
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Univerzitetni študijski program 1. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 4.
10. Semester: 8.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

projektna naloga (PN)

15

0,5

seminarska naloga (SN)

30

1

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence

15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • opravljeni predmeti: Razvojna psihologija,


16. Učni cilji predmeta in kompetence:

a. Cilji:

  • Raziskovanje tipologije iger v otrokovem razvoju.
  • Priprava temeljnih izhodišč za oblikovanje igralnega okolja otrok.
  • Povezovanje gibalnega, plesnega, jezikovnega vzgojnega dela na osnovi otrokove simbolne igre oz. igre vlog.


b. Splošne kompetence:

  • Poznavanje in razumevanje razvojnih zakonitosti, razlik in potreb posameznika.
  • Avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost.
  • Organizacijske in vodstvene spretnosti v vzgoji in izobraževanju.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • Razumevanje pomena igre v otrokovem razvoju in bivanju.
  • Prepoznavanje otrokovega odločanja za izbiro dejavnosti, v katerih na svoboden in prostovoljen način udejanja različne vloge.
  • Opazovanje in vrednotenje iger, urejenih s pravili, bodisi fiktivne igre, kjer fikcija v smislu nadomeščanja nekoga drugega postavlja igralno pravilo.
  • Poznavanje igre kot kulturotvorne dejavnosti, ki vedno znova sproža samospraševanje o svojem bistvu, še posebej v času razmaha interneta, elektronske pošte, videa in računalniških iger, prepoznanih kot najbolj izrazitih novomedijskih zvrsti.
  • Učinkovita in dinamična priprava igralnih površin z uporabo igralnih elementov, ki privlačijo mlade uporabnike.
  • Izkazovanje posebno dojemljivosti za območje človekovih dejavnosti in medosebnih odnosov - socialna vsebina igre).
  • Razumevanje predpogojev za nastanek igre vlog (mehanizem igralne dejavnosti): prenos pomena z enega na drug predmet in z ene dejavnosti na drugo, upoštevanje in krajšanje dejanj.
  • Upoštevanje igre kot osnovne forme otrokovega vključevanja v družbeno okolje odraslih (funkcije igre v otroštvu).


Vsebina predmeta in literatura

17. Opis vsebine.

  • Teoretična izhodišča igre kot podlaga za razumevanje otrokove igre.
  • Različni vidiki (npr. psihološki, estetski, kulturološki, antropološki specialnodidaktični idr.) igre - pomembni dejavniki pri spodbujanju otrokovih igralnih dejavnosti na različnih področjih.
  • Smisel in pomen igre v otrokovem razvoju (čustveni, socialni, kognitivni, estetski, gibalni itd.).
  • Igre za razvoj gibalnih spretnosti (senzomotorične, spretnostne, prekucaške igre).
  • Igra vlog kot najvišja raven simbolne igre, pomembne za razvoj jezika na višji stopnji.
  • Razmerje med didaktično, simbolno igro in igro s pravili v otrokovih igralnih dejavnostih.
  • Igralne dejavnosti v vrtčevskem kurikulu.
  • V primeru projekta je lahko vključenih več strokovnih področij in sicer: zgodnje učenje slovenščine, mladinska književnost, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, gibalna in plesna vzgoja, tehnična vzgoja, glede na vsebino projekta naravoslovni ali družboslovni predmeti. Vsebine: izbor teme, načrtovanje ciljev, dejavnosti, organizacija prostora, skupin itd. (besedilo), izpeljava teme v vrtcu ter videosnemanje, evalvacija projekta (ocena ustreznosti razvojni stopnji, analiza izvedbe dejavnosti).


18. Literatura:

  • BENVENISTE, Émile, 2001: Igra kot struktura. Koper: Hyperion.
  • CAILLOIS, Roger, 2003: Igre in ljudje. Teorija igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in Eugenu Finku. Ur. J. Strehovec. Ljubljana: Študentska založba (Knjižna zbirka Koda).
  • CVETKOVIĆ-Lay, Jasna, SEKULIĆ-MAJUREC, Ana 1998: Darovito je, što ću s njim? Zagreb: Alinea..
  • ELJKONJIN, D. Borisovič, 1978: Psihologija dečje igre. Beograd. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
  • FINK, Eugen, 2003: Igra kot simbol sveta. Teorija igre pri Johanu Huizingi, Rogerju Cailloisu in Eugenu Finku. Ur. J. Strehovec. Ljubljana: Študentska založba (Knjižna zbirka Koda).
  • GROSMAN, Meta, 2004: Zagovor branja: bralec in književnost v 21. stoletju. Ljubljana: Sophia.
  • GRUIĆ, Ivana, 2002: Prolaz u zamišljeni svijet: procesna drama ili drama u nastajanju. Zagreb: Golden marketing.
  • MARJANOVIČ UMEK, Ljubica., ZUPANČIČ, Maja. (ur.) (2002). Psihologija otroške igre – Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • MEDVED UDOVIČ, Vida, 2006. Igra vlog kot otrokova poustvarjalna dejavnost bralnega odziva. Ljubljana: Filozofska fakulteta (Obdobja, 25).
  • MILJAK, Ana, 1996: Humanistički pristup teoriji i praksi predškolskog odgoja. Zagreb: Velika Gorica, Persona.

Literatura se vsako leto razdeli na obvezni in izbirni del in se sproti posodablja.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*

  • Študent/-ka pozna teoretična izhodišča igre glede na njene različne vidike. (npr. kulturološki, psihološki, specialnodidaktični idr.).
  • Upošteva razmerja med simbolno in didaktično igro glede na otrokovo razvojno stopnjo.
  • Razume mehanizem igralne dejavnosti: prenos pomena z enega na drug predmet in z ene dejavnosti na drugo, koncept prostora in časa v igri.


b. Uporaba:*

  • Upošteva in spodbuja različne vrste igralnih dejavnosti kot osnovne forme otrokovega vključevanja v družbeno okolje odraslih (funkcije igre v otroštvu).
  • Domiselno pripravlja igralne površin z uporabo igralnih elementov, ki pritegnejo otroke.
  • Zna interdisciplinarno načrtovati letno pripravo in učno uro ter ju smiselno prilagajati otrokovim zmožnostim, potrebam ter zastavljenim ciljem.


c. Refleksija:*

  • Zmožen/-na je ovrednotiti svoje spodbujanje in organiziranje igralnih dejavnosti glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok.
  • Opazuje in vrednoti različne vrste iger, kjer fikcija v smislu nadomeščanja nekoga drugega postavlja igralno pravilo.
  • Presoja igro kot kulturotvorno dejavnost glede na računalniške igre, prepoznane kot najbolj izrazite novomedijske zvrsti.


20. Metode poučevanja in učenja:

  • Frontalna oblika poučevanja
  • Delo v manjših skupinah
  • Igra vlog
  • Samostojno delo študentov
  • Diskusija
  • e-izobraževanje
  • Proučevanje primera
  • Izdelava portfolija


21. Načini preverjanja znanja:
Uporabljeni načini preverjanja znanja: opravljena projektna naloga, opravljena seminarska naloga, aktivno sodelovanje pri predstavitvi projektne in seminarske naloge ter pri predavanjih in vajah, izpit.


Pogoji in viri

22. Delitev na skupine.
Delitev je v skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Seminarska učilnica z možnostjo uporabe izobraževalne tehnologije.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija

25. Metode in oblika evalvacije.

  • sprotna evalvacija med potekom predavanj, seminarjev,
  • končni evalvacijski vprašalnik.



Učni načrt pripravili: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič, izr. prof. dr. Marjanca Pergar Kuščer, prof. dr. Rado Pišot.

icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki