Razredni pouk

Slovnica italijanskega jezika - oblikoslovje in skladnja

 
Učni načrt:

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Slovnica italijanskega jezika - oblikoslovje in skladnja

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Razredni pouk, 1. stopnja

/

2.

Vrsta predmeta

izbirni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Vaje

Klinične vaje

Druge oblike študija

Samost. delo

ECTS

30

15

30

/

/

105

6

Nosilec predmeta / Lecturer:

doc. dr. Anja Zorman

Jeziki:

Predavanja:

italijanski

Vaje:

italijanski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Prerequisits:

/

/

Vsebina:

Uvod v jezikoslovje kot znanstveno disciplino. Osnovna strokovna terminologija.

Razvijanje temeljnih metakompetenc s področja jezikoslovja.

Razvijanje jezikovne kompetence s področja pravopisa in oblikoslovja.

Osnove fonologije in pravopisa: delitev na zloge, uporaba naglasa, glasoslovno-skladenjski pojavi; uporaba stavčnih ločil in velike začetnice, pri tem je velik poudarek na posebnostih italijanskega jezika glede na slovenščino (kontrastivni pristop).

Pregled oblikoslovnih značilnosti posameznih slovničnih kategorij: samostalnik, člen, pridevnik, prislov, predlog, veznik, medmet, glagol (splošna teorija glagola, glagolski načini, glagolski časi, pasivne, neosebne in povratne strukture).

Osnovne oblikoslovne značilnosti izbranih besedilnih vrst in govorjenega sodobnega italijanskega jezika.


Temeljni literatura in viri / Readings:

Obvezna literatura / Required readings:

  • Sofia in sodelavci, Primo piano sulla lingua: Strutture e varietà dell’Italiano, La Nuova Italia, Firenze, 1998.
  • Dardano – Trifone, Grammatica italiana di base, Zanichelli, Milano, 2007.
  • Zbirka vaj.

Dodatna literatura/ Additional readings:

  • Serafini – Arcidiacono, Comunicare con l'italiano: La grammatica in 34 lezioni, Bompiani, Firenze, 2006.
  • Dardano – Trifone, La lingua italiana, Zanichelli, Bologna, 1990

Dodatni viri/ Additional sources:

  • Serianni, Italiano serie garzantine, Garzanti, Milano, 1997.
  • Bocchiola – Ilardi, Esercizi di grammatica italiana, Hoepli, Milano, 2007.
  • Renzi – Salvi, Grande grammatica italiana di consultazione, volumi I – III, il Mulino, Bologna, 1997.

Cilji in kompetence:

Cilji:

  • Na ravni metakompetence zmožnost razumevanja osnovnih konceptov s področja oblikoslovja ter sodobnih teorij, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju struktur modernega italijanskega jezika in problemov iz strokovnega področja s suvereno rabo strokovnega jezika;
  • na ravni jezikovne kompetence zmožnost natančne rabe pridobljenih struktur, predvsem s področja oblikoslovja;
  • na ravni vseživljenjskega učenja zmožnost za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

Splošne kompetence:

  • avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost;
  • občutljivost za jezikovne strukture italijanskega jezika, predvsem s področja italijanskega oblikoslovja;
  • poznavanje in razumevanje delovanja jezikovnega sistema italijanskega jezika;
  • razumevanje in uporaba ustrezne strokovne terminologije s področja oblikoslovja.

Predmetnospecifične kompetence:

  • znanje o jezikoslovnih konceptih s področja oblikoslovja ter pripadajoče strokovne terminologije;
  • poznavanje, razumevanje in uporaba ustreznih oblik s posebnim poudarkom na posebnostih italijanskega jezika in negativnega transferja iz slovenščine;
  • poznavanje osnovnih oblikoslovnih značilnosti izbranih besedilnih vrst (predvsem publicistični in literarni jezik);
  • poznavanje najbolj značilnih lastnosti govorjenega sodobnega italijanskega jezika, ki so vezane na določene socialne zvrsti (pokrajinski pogovorni jeziki in praktičnosporazumevalni jezik);
  • uporabljanje ustreznih strategij za pridobivanje podatkov iz strokovne literature tako v pisni kot elektronski obliki.

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študentje se seznanijo z osnovnimi koncepti in strokovno terminologijo s področja oblikoslovja. Izurijo se v natančni rabi jezikovnih oblik italijanščine in jih znajo opisati ter umestiti v sistem. Usposobijo se za iskanje ustreznih podatkov iz pisnih in elektronskih virov.

Uporaba:

Pridobljeno znanje študent/-ka uporabi v novih kontekstih, ki so vezani na različne besedilne vrste in jezikovne zvrsti.

Refleksija:

Sposoben/-na je kritično ovrednotiti svoje poznavanje italijanskega oblikoslovja in poiskati možnosti za izboljšanje svoje jezikovne in metajezikovne kompetence.

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, seminarji in vaje v manjših skupinah in samostojno raziskovalno delo študenta/ke.

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Aktivno sodelovanje na predavanjih, seminarjih in vajah.

Pisni in ustni izpit

Aktivno sodelovanje pri predavanjih, vajah in seminarjih (do 10% skupne vrednosti) ter izdelava in predstavitev seminarske naloge (do 10%) Izpit (do 80%), ki ga opravlja študent pisno in ustno.

Reference nosilca:

doc. dr. Anja ZORMAN

IZBOR IZ BIBLIOGRAFIJE

  1. ZORMAN, Anja. Vloga slovnice pri učenju in poučevanju tujega jezika. Uporab. jezikosl., 1998, št. 5, str. 199-205. [COBISS.SI-ID 80156416]
  2. ZORMAN, Anja. Italijanščina med globalizacijo in amerikanizacijo. V: ŠTRUKELJ, Inka (ur.). Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 2000, str. 114-123. [COBISS.SI-ID 4206921]
  3. ZORMAN, Anja, ZUDIČ ANTONIČ, Nives. Italian language within the external National testing protocols in the Republic of Slovenia. V: HIEDEN, Josef (ur.), ABL, Karl Heinz (ur.). Expertisen, (Förderung von Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in der Lehrerbildung, Bd. 1). Klagenfurt: Pädagogische Akademie des Bundes in Kärnten, 2005, str. 593-610. [COBISS.SI-ID 2054871]
  4. ZORMAN, Anja. Model zaporednega začetnega opismenjevanja v drugem in/ali tujem jeziku. V: MEDVED-UDOVIČ, Vida (ur.), COTIČ, Mara (ur.), FELDA, Darjo (ur.). Zgodnje učenje in poučevanje otrok, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Pedagoška fakulteta, 2006, str. 265-285. [COBISS.SI-ID 2162903]
  5. ZORMAN, Anja. Razvijanje osnovne pismenosti v drugem oziroma tujem jeziku. V: SKELA, Janez (ur.). Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem : pregled sodobne teorije in prakse. Ljubljana: Tangram, 2008, str. 239-259. [COBISS.SI-ID 2626519]

 

icon open book

Novice

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

15. apr. | Novice

Objava Liste kandidatov za redne volitve dekana UP PEF

Spoštovani, na podlagi šestega odstavka 17. člena Pravilnika o volitvah dekanov članic Univerze na Primorskem (št. 002-25/23, sprejet na 1. redni seji Senata Univerze na primorskem, ki je potekala 27. septembra 2023) je Volilna komisija za izvedbo rednih volitev dekana Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete na svoji 1. redni seji, ki je potekala 12. aprila 2024, potrdila Listo kandidatov za redne volitve dekana Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete.

icon arrow more

Dogodki