do 2017/2018

Andragogika ciljnih skupin

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Andragogika ciljnih skupin
2. Koda predmeta: IO-08
3. Nosilec predmeta: doc. dr. Maja Mezgec
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Izobraževanje odraslih in razvoj kariere
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: obvezni
9. Letnik študija: 1.
10. Semester: 2.
11. Študijska smer: /
12. Steber programa: /

 

Obveznosti

13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

45

1,5

učitelj

seminarske vaje (SV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

seminarska naloga (SN)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

45

1,5

izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:

  • poznavanje trendov udeležbe odraslih v izobraževanju v RS in po svetu glede na različne značilnosti odraslih;
  • spoznavanje značilnosti, problemov in specifičnih potreb izbranih ciljnih skupin pri izobraževanju odraslih;
  • razvijanje sposobnosti identificiranja potreb specifičnih ciljnih skupin po izobraževanju in razvoju kariere;
  • ozaveščanje o različnih okoliščinah, v katerih se lahko učenje izvaja, in različnih vlogah udeležencev učnega procesa;
  • razvijanje sposobnosti uporabe inovativnih metod, tehnik in oblik poučevanja za specifične učne skupine;

b. Splošne kompetence:

  • sposobnosti razvijanja koncepta vseživljenjskega učenja v družbi in pri posamezniku
  • sposobnost razvoja zahtevnih kognitivnih spretnosti, povezanih z razvojno stopnjo posameznika
  • sposobnost razvijanja pozitivnega okolja za izobraževanje z upoštevanjem raznolikosti, večkulturnosti in etičnosti
  • c. Predmetno specifične kompetence:
  • poznavanje problematik, ki vplivajo na participacijo posebnih ciljnih skupin odraslih;
  • poznavanje šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih) z ustreznimi postopki in instrumenti;
  • razvijanje sposobnosti identificiranja potreb specifičnih ciljnih skupin po izobraževanju in razvoju kariere ter zmožnosti načrtovanja ustrezne ponudbe;
  • poznavanje in razumevanje teoretskih in sistemskih vprašanj izobraževanja ciljnih skupin.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
1. Opredelitev teoričnih konceptov:

  • segregacija, integracija, inkluzija
  • družbena stratifikacija

2. Udeležba odraslih v izobraževanju:

  • raziskave participacije odraslih v izobraževanju v RS, EU in po svetu: analiza stanja in trendov;
  • raziskave o motivaciji, teorije motivacije in modeli
  • dejavnikih udeležbe oz. neudeležbe

3. Izobraževanje izbranih ciljnih skupin, med temi:

  • odraslih v različnih starostnih obdobjih
  • brezposelni
  • odrasli z nezadostno temeljno izobrazbo
  • pripadniki etničnih skupin, priseljenci, begunci
  • osebe s posebnimi potrebami
  • vodstveni delavci
  • obsojenci

4. Socialni in kulturni kapital

5. Primerjava izbranih ciljnih skupin z vidika stroke in potreb po izobraževanju

6. Sistemska urejenost izobraževanje odraslih glede na posamezne ciljne skupine

18. Literatura.
a. Osnovna literatura:

  • Kump, S. (2002). Vloga socialnega kapitala v izobraževanju odraslih. V: Andragoška spoznanja, let 8, št. 1, str. 8-23.
  • McGivney, V. (2003), Fixinf or changing the pattern?: reflections on widening adult participation in learning. Leicester, NIACE.
  • McGivney, V. (2003), Recovering outreach: concepts, issues and practices. Leicester, NIACE.
  • Mohorčič Špolar, V. idr. (2001). Udeležba prebivalcev Slovenije v izobraževanju odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
  • Tuijnman A. C. in Van Ker Kamp M., (ur.)(1991), Learning across the lifespan, Pergamon Press, Oxford.

b. Dopolnilna literatura:

  • Titmus, C.J. (ed.) (1989). Lifelong Education for Adults: An International Handbook. Oxford: Pergamon Press. str. 311-333.
  • Novak, M., Nagode, M. (2004). Omrežja socialne opore in revščina. V: Novak, M. idr. (2004). Omrežja socialne opore prebivalstva Slovenije. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, str. 97 – 110.
  • Hozjan D. (2005). Izobraževanje zaposlenih v slovenskih podjetjih. V: Sodobna Pedagogika, št. 2, str. 80-100.

c. Dodatna literatura:

  • Članki iz revije Andragoška spoznanja


19. Predvideni študijski dosežki.
a. Znanje in razumevanje:

  • Pozna in upošteva temeljne značilnosti in ključne dejavnike učenja odraslih glede na posamezne cilje skupine;
  • razume, razvija občutljivost in se čuti zavezanega za delovanje za marginalizirane posameznike zaradi njihove etničnosti, socialno ekonomskega statusa, spola, posebnih potreb;
  • razume problematiko participacije v izobraževanju odraslih z vidika posameznika, družbe in njunega odnosa.

b. Uporaba:

  • pozna osnovne oblike in metode dela za različne ciljne skupine;
  • razvija spretnosti za oblikovanje inkluzivnih vzgojnoizobraževalnih praks in jih kritično ovrednoti;
  • zmožnen/zmožna uporabe in prenosa teoretskih znanj v andragoško prakso.
  • c. Refleksija:
  • Zmožen/zmožna analize strokovne literature in drugih virov iz področja
  • prepozna teoretične koncepte v praksi, jih zna razložiti, kritično ovrednotiti in primerjati
  • razvija spretnosti samorefleksije in avtonomnosti pri sprejemanju strokovnih odločitev ter argumentiranja.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Oblike dela:

  • predavanja
  • študij literature
  • seminarsko delo
  • konzultacije
  • samostojni študij
  • vaje v manjših skupinah.

Metode dela:
interkativne metode, ki temeljijo na principih aktivnega učenja (razlaga, razgovor/ diskusija/debata, delo z besedili, proučevanje primerov, vključevanje gostov iz prakse in diskusija o izbranih primerih in druge).

21. Uporabljeni načini preverjanja znanja:

  • Pisni izpit (vsebina predavanj, vaj in seminarjev) 60% ocene
  • Seminarski izdelek 20% ocene
  • Predstavitev seminarskega izdelka 10% ocene
  • Aktivno sodelovanje na predavanjih 10% ocene

Za pozitivno oceno mora študent zbrati vsaj 60% vseh možnih točk.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine.
V skladu z veljavnimi normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Sodobna izobraževalna tehnologija (računalnik s projektorjem, dostop do interneta, grafoskop…)

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije.
Procesna evalvacija bo potekala na osnovi naslednjih virov

  • Evalvacija dela poteka v obliki povratnih informacij s strani študentov na koncu posameznih vsebinskih sklopov. Pri tem se evalvira stopnja razumevanja vsebine, zanimivost in ustreznost metod in tehnik s katerimi je bila vsebina posredovana, aktivnost in interes študentov za določeno snov.
  • Drug vir evalvacije bo analiza seminarskega dela, ki bo pokazala vrzeli v razumevanju in znanju pa tudi močna področja.
  • Tretji vir evalvacije bo uspešnost študentov/-tk na izpitih in analiza njihovih odgovorov.
  • Četrti vir evalvacije bodo ocene študentov v skladu z določili UP PEF.



Učni načrt pripravila:
doc. dr. Maja Mezgec

icon open book

Novice

23. apr. | Novice

Razstava študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

Od 22. aprila 2024 v novih prostorih na Čevljarski ulici v Kopru gostimo razstavo študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

23. apr. | Novice

Vabilo na preizkusno predavanje dr. Doza

Obveščamo vas, da bo imel dr. Daniel Doz, kandidat za izvolitev v naziv visokošolski učitelj – docent za področje Didaktika matematike in znanstveni naziv znanstveni sodelavec v četrtek, 9. maja 2024, ob 10. uri.

22. apr. | Novice

Ob svetovnem dnevu knjige: branje z najmlajšimi se začne z objemom čez rame

UP PEF in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper sta v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostili italijansko otroško pisateljico Eliso Mazzoli in urednico Anito Molino, ki sta v okviru svetovnega dneva knjige in mladinske književnosti spregovorili o ključni vlogi otroške literature pri razvoju otrokove osebnosti in sposobnosti. Teden pred tem pa je dr. Barbara Baloh z UP PEF predstavila pomen slikanic brez besedila.

icon arrow more

Dogodki