UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS

Predmet:

Metode dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami

Course title:

Študijski program in stopnja

Study programme and level

Študijska smer

Study field

Letnik

Academic year

Semester

Semester

Inkluzivna pedagogika, 2. stopnja

/

1.

1.

Vrsta predmeta / Course type

obvezni

Univerzitetna koda predmeta / University course code:

Predavanja

Lectures

Seminar

Seminar

Vaje

Tutorial

Klinične vaje

work

Druge oblike študija

Samost. delo

Individ. work

ECTS

30

15

30

/

/

105

6

Nosilec predmeta / Lecturer:

prof. dr, Mitja Krajnčan

Jeziki /

Languages:

Predavanja / Lectures:

slovenski

Vaje / Tutorial:

slovenski

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Prerequisits:

/

Vsebina:

Temeljna znanja

• Uvod v metodiko dela z OPP (predmet metodike OPP, njeno mesto in pomen znotraj sistema edukacijskih ved, nameni in cilji metodičnega izobraževanja, struktura metodike OPP in vprašanja prilagajanja posameznima skupinam OOP).
• Temeljne zahteve uspešnega metodičnega delovanja ali individualna strategija dela z OPP (osebni odnos, povezanost, didaktični pripomočki, ambient, klima itd.).
• Globalna socialno-pedagoška strategija uspešnega dela z OPP (Izkustvena načela uspešnega delovanja, kot so zgodnje odkrivanje, kompenzacija razvojnih primanjkljajev na čustvenem, kognitivnem in socialnem področju itd.).

Specifična znanja

• Izkustveno najbolj uporabne tehnike in metode proučevanja splošnih vsakdanjih in psihosocialnih problemov in težav OPP (biografske študije, načrtno in sistematično opazovanje, proučevanje pri igri in delu, proučevanje v skupini).
• Izkustveno najbolj uporabne tehnike/metode razbremenjevanja občutkov socialne (vedenjske/čustvene), učne (storilnostne) neadekvatnosti (metode družabnih skupinskih iger, iger v naravi, športnih aktivnosti, umetniških dejavnosti, igranja vlog, pantomime, biblioterapija, hipoterapija).
• Metode socialno integrativnega in naravnega socialnega učenja (oblike/metode skupinskega vodenja, izleti, zimovanja, planinarjenje, kolesarjenje vključno z oblikami doživljajske pedagogike).
• Prilagajanje temeljnih metodičnih teoretičnih in empiričnih spoznanj/znanj posameznim skupinam OPP (v družini, v predšolskih oblikah, OŠ, internatih).
• Psihosocialna pomoč OPP, odvisnih od psihoaktivnih snovi, računalništva, televizije.
• Delo s posebno agresivnimi OPP.
• Zagovorništvo kot posebna metoda zaščite otrokovih pravic, še posebej marginaliziranih posameznikov ali skupin.
• Planiranje, načrtovanje, pripravljanje, izvajanje in evalvacija socialno-pedagoškega dela z OPP; akcijsko raziskovanje prakse, možnosti raziskovanja dobre prakse.
• Mentalno-higienski vidik socialno-pedagoškega dela z OPP.

Temeljni literatura in viri / Readings:

Osnovna literatura:

• Ule, M. (ur). 1999. Predsodki in diskriminacije. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče.
• Frankl, V (1992). Temeljna načela logoterapije, Mohorjeva družba Celje.
• Good, P. (1994). Pravica do sreče, RIC, Radovljica.
• Strmčnik, F. (2001). Didaktika, Ljubljana, Znanstveni institut FF.
• Krajnčan, M. (1995). Doživljajska pedagogika, PBG, štev. 35; 34-65.
• Škoflek, I. (1991). Teoretične predpostavke zavodske vzgoje, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
• Kiehn, R. (1997). Socialno-pedagoška oskrba otrok in mladostnikov v stanovanjskih skupinah, Samozaložba (A. Učakar & M. Krajnčan).
• Gossen, D. (1993). Restitucija, RIC, Radovljica.
• Brandon, A. (1992). Praktični priročnik za osebje v službah za ljudi s posebnimi potrebami, PeF Ljubljana.
• Krajnc, A. (1979). Metode izobraževanja odraslih, Delavska enotnost Ljubljana.

Dopolnilna literatura:

• Čačinovič-Vogrinčič, G. (1998). Psihologija družine, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana.
• Coock, R. (1991). Velika knjiga iger.
• Goleman, D. (1997). Čustvena inteligenca, MK, Ljubljana.

Dodatna literatura:

• Raziskave in razprave o družbenem položaju marginaliziranih skupin in posameznikov, objavljene v reviji Socialna pedagogika, Združenje za socialno pedagogiko, od 2001 do 2007, Ljubljana, Pedagoška fakulteta Ljubljana.

Cilji in kompetence:

Cilji:

• Študentje se seznanijo s teoretičnimi pojmovanji družbenega položaja otrok/mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu OPP) ter z metodičnimi izhodišči primarne preventive v družini, šoli, ožjem in širšem socialnem okolju .
• Seznanijo se s sodobnimi (domačimi in tujimi) socialno-pedagoškimi izhodišči strokovnega obravnavanja OPP v segregiranih, integriranih in inkluzivnih, neinstitucionalnih in institucionalnih oblikah.
• Študentje obiskujejo (spoznajo) reprezentativne institucije za strokovno obravnavo OPP, v njih opravljajo obvezne metodične vaje, študijske prakse, študijske projekte in študentsko raziskovalno delo (za strokovno delo se učijo in pripravljajo v praktičnih, življenjskih situacijah).
• Pod vodstvom mentorjev (praktikov), asistenta oziroma učitelja metodike se študentje uvedejo v konkretne (stvarne) učno-vzgojne in socialno-učne situacije OPP, in sicer po principih od lažjega k težjemu, od enostavnega k zahtevnejšemu (do osvojitve znanj, spoznanj, sposobnosti, spretnosti, veščin za začetek samostojnega strokovnega dela).

Splošne kompetence:

• Zmožnost prepoznavanja in reševanja moralno etičnih dilem in problemov; delovanje s spoštovanjem in upoštevanjem človekovih pravic, integritete in dostojanstva posameznika.
• Nudenje podpore pri samovrednotenju, zaupanju v lastne moči ter razvijanju pozitivnih pričakovanj.
• Sposobnost vrednotenja oz. kritične evalvacije obstoječe prakse, politike in raziskovanja edukacije drugačnih in inkluzije.

Predmetnospecifične kompetence:

• Razvijanje komunikacijskih (socialnih, emocionalnih in kognitivnih) spretnosti in sposobnosti navezovanja stikov z osebami s posebnimi potrebami.
• Razumevanje in obvladovanje različnih učno-vzgojnih oblik in metod dela z OPP (metode preventivnega, vzgojnega, kompenzacijskega ter socialno in osebnostno integrativnega delovanja).
• Obvladovanje individualnega in skupinskega vzgojno svetovalnega dela.
• Sodelovanje in delo s starši oziroma družinami OPP.
• Pripravljanje, vodenje/izvajanje in evalvacija posebnih socialno-pedagoških projektov (projekti naravnega socialnega učenja, doživljajsko-pedagoški projekti, skupine za samopomoč, prostovoljstvo OPP).
• Delo na sebi (introspekcija, avtorefleksija, samoevalvacija).

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

• Razume družbene predsodke in stereotipe o OPP
• Razume njihov življenjski položaj
• Se zna zavzeti in boriti za družbeno enakopravnost oseb s posebnimi potrebami

Uporaba:

• Uporablja različne (sodobne) socialno-pedagoške pristope, oblike in metode dela oziroma uspešne oblike pomoči osebam s posebnimi potrebami (preventivne, kompenzacijske, integrativne, medialne itd.)

Refleksija:

• Razume aktualna družbena dogajanja, povezana s položajem oseb s posebnimi potrebami
• Je sposoben avtoanalize in avtorefleksije (lastnih vzgibov, postopkov, odločitev) itd.

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, razne oblike izkustvenega učenja v živo (spoznavanje oseb s posebnimi potrebami v njihovi stvarni situaciji); študijske simulacije socialnih situacij, uporabnih za študijsko analizo; vodena pomoč študenta konkretni osebi s posebnimi potrebami; prostovoljno socialno-pedagoško delo, projekti z določenimi skupinami oseb in z izbranimi (študijskimi) problemi; seminarsko delo; ekskurzije, portfolio lastnih študijskih dosežkov, refleksij ipd.

Kontaktne vaje se opravijo s skupinami po 15 študentov (največ), laboratorijske vaje (uvajanje študentov v konkretno problematiko in reševanje) pa s skupinami z največ 9 študentov (preskušeno število, ki še s svojo prisotnostjo ne moti naravne dinamike).

Načini ocenjevanja:

Delež (v %) /

Weight (in %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

• izpiti,
• seminarsko delo,
• projektno delo.