Osnovni podatki o predmetu
1.    Ime predmeta: Motorična obravnava otrok s posebnostmi v razvoju
2.    Koda predmeta:
3.    Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot
4.    Število ECTS kreditnih točk: 6
5.    Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6.    Študijski program: Inkluzivna pedagogika
7.    Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8.    Vrsta predmeta: izbirni               
9.    Letnik študija:
10.    Semester: 1., 2. ali 3.
11.    Študijska smer:
12.    Steber programa:

Obveznosti
13.    Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

14.       Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15.    Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik.

16.    Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:
študentje spoznajo nekatere temeljne spoznavne možnosti in osnove kineziološke obravnave drugačnih otrok,
spoznajo možnosti izbora sredstev in vsebin gibalnih/športnih aktivnosti, ki zahtevajo  specifične pristope, ki izhajajo iz otrokovih sposobnosti in potreb,
se usposobijo za uporabo različnih motoričnih pristopov, metod, tehnik in strategij za delo s posamezniki s posebnostmi v razvoju,
spoznajo nekatere temeljne možnosti vključevanja drugačnih otrok v gibalne/športne aktivnosti,
spoznajo sodobne standarde za motorično obravnavo otrok s posebnostmi v razvoju,
razvijajo zmožnost pridobivanja podatkov o vlogi in pomenu motorične obravnave pri različnih skupinah otrok s posebnostmi v razvoju s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
ozavestijo pomen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja strokovnjakov, ki na področju kineziologije delajo z osebami s posebnostmi v razvoju, preko refleksije teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj.

Splošne kompetence:
Razumeti anatomsko fiziološke osnove, ter sistem regulacije gibanja, kar omogoča analizo elementov osnovne motorike, gibalnih sposobnosti in znanj.
Razvijati zmožnosti za zbiranje in ovrednotenje informacijskega sistema morfološkega in motoričnega statusa otroka in celostno prenesti dobljene ugotovitve v prakso.

Predmetnospecifične kompetence*:
Obvladanje komunikacije z drugačnimi otroki v različnih starostnih obdobjih in odraslimi, ki otroke v obdobju obravnave spremljajo z vključevanjem vsebin gibalnih/športnih aktivnosti. 
Študent si pridobi znanja za uporabo gibalne dejavnosti, kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti in s tem povečevanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti.
Razumevanje didaktičnega področja gibalnih/športnih aktivnosti (kineziologije) ter pridobitev praktičnih znanj za posredovanje teh vsebin v različnih starostnih obdobjih drugačnih otrok.
Sposobnost uporabe ustreznih postopkov, metod in tehnik za pripravo in izvajanje individualiziranih motoričnih programov.
Sposobnost vrednotenja oz. kritične evalvacije obstoječe prakse motorične obravnave, politike in raziskovanja otrok s posebnostmi v razvoju ter njihove inkluzije.
Zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse motorične obravnave oseb s posebnostmi v razvoju.

Vsebina predmeta in literatura
17.    Opis vsebine:
psihomotorična pedagogika in teorija v Sloveniji,
pomen gibalnih aktivnosti za vsestranski razvoj otroka - modeli otrokovega celostnega razvoja (kognitivni, psihomotorični in afektivni; nevromotorika, senzomotorika, psihomotorika, sociomotorika, senzorična integracija) s poudarkom na posebnostih drugačnih otrok,
motorične sposobnosti, latentne strukture, morfološke značilnosti, funkcionalne sposobnosti in sisteme za regulacijo in upravljanje gibanja,
osnovne gibalne spretnosti, motorično učenje, gibalni vzorci – refleksi, programiran in načrtovan razvoj, arhaična gibanja in lokomocije, stabilnost, manipulacije, specifične in specializirane dejavnosti, 
motorična obravnava otrok s posebnostmi v razvoju, in sicer s posebnostmi v telesnem razvoju, duševnem razvoju, z govorno-jezikovnimi motnjami, s primanjkljaji v fino motoričnem razvoju, hiperkinetičnih učencev, motorično manj uspešnih učencev in motorično nadarjenih, avtističnih otrok, gluhih, naglušnih, slepih in slabovidnih),
sodobni standardi za motorično obravnavo otrok s posebnostmi v razvoju.

18.    Literatura:
Osnovna literatura:
Gallahue, D. L. in Ozmun, J. C. (2006). Understanding motor development (sixth edition). New York: The McGraw-Hill Companies.
Pišot, R., Planinšec, J.. Struktura motorike v zgodnjem otroštvu : motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales, 2005. 242 str., tabele. ISBN 961-6328-30-1.
Videmšek, M., Pišot, R.. Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007. 314 str., ilustr., tabele. ISBN 978-961-6583-50-3.
Završnik, J. (ur.), Pišot, R. (ur.). Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in mladostnikov, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales, 2005. 117 str., graf. prikazi. ISBN 961-6328-32-8.

Dopolnilna literatura:
Pišot, R. (ur.), Šimunič, B. (ur.). Vloga biomehanskih lastnosti skeletnih mišic v gibalnem razvoju otrok, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales, 2006. 163 str., ilustr.
Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Sullivan, K. (2004). How to help your overweight child… London: Rodale International Ltd.
Mišigoj – Duraković, M. in sodelavci. (2003). Telesna vadba in zdravje. Ljubljana: FŠ, Zavod za šport Slovenije; Zagreb: Kineziološka fakulteta.
Lebarič, N., Kobal Grum, D. in Kolenc, J. (2006) Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami. Radovljica: Didakta.
Kremžar, B. (1992). Posebna gibalna vzgoja s psihomotorično zasnovo. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Hornby G. (1995). Working with Parents of Children with Special Needs. London: Cassell.
Kremžar, B. (1999). Temelj celostne človekove podobe – psihomotorika. Šolski razgledi, 50(17), 7.

Dodatna literatura:
Liddle, T. L. in Yorke, L. (2004). Why motor skills matter. USA: The McGraw-Hill Companies.
Gavin, M.L., Dowshen, S.A. in Izenberg, N. (2007). Otrok v formi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Armstrong, T. (2000). Prebudite genija v svojem otroku. Tržič: Učila.
Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Starc, G., Žagar, D., Cecić Erpič, S., Paulič, O., Bednarik, J., Bučar Pajek, M., Lorenci, B., Jurak, G. (ur.). Športno nadarjeni otroci in mladina v slovenskem šolskem sistemu. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo; Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales, 2005. 240 str., fotogr., tabele, graf. prikazi. ISBN 961-6583-01-8.
Kremžar, B. (1993). Strukturne razlike v motoričnih sposobnostih in morfoloških lastnostih med učenci redne osnovne šole in učenci šole s prilagojenim programom. Defektologica Slovenica, 1(1), 23-27.

19.    Predvideni študijski dosežki:
Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:
pozna utemeljitev in razvoj področja uvajanja gibalnih/športnih aktivnosti v delo z drugačnim otrokom; spozna vlogo in pomen kineziološke obravnave posameznika kot znanstvene discipline,
pozna in razume pomen motorične obravnave, ki prispeva k celoviti obravnavi posameznika s posebnostmi v razvoju,
pozna različne motorične pristope, metode, tehnike in strategije za delo z različnimi skupinami otrok s posebnostmi v razvoju,
loči in povezuje znanja kineziologije, kinezioterapije in psihomotorike,
pozna gibalne zmožnosti in potrebe otrok s posebnostmi v razvoju,
razvija zmožnost proučevanja in kritičnega ovrednotenja modelov motorične obravnave različnih skupin otrok s posebnostmi v razvoju predvsem v luči vloge, ki jo ima kineziološko proučevanje otrok s posebnostmi v razvoj.

Uporaba:
prepozna gibalne posebnosti in potrebe, ki jih narekuje otrok s svojimi specifikami glede na razvojno stopnjo in opredeljenimi cilji,
zna uporabljati različne motorične pristope, metode, tehnike in strategije za delo z različnimi skupinami otrok s posebnostmi v razvoju,
zna proučevati in kritično vrednotiti modele motorične obravnave različnih skupin otrok s posebnostmi v razvoju.

Refleksija:
Zmožen je ovrednotiti svoje delo glede na uresničevanje zastavljenih ciljev in dosežke otrok. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela z otroki.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20.    Metode poučevanja in učenja:
Predavanja
Seminar

21.    Načini preverjanja znanja:
Izpit
Projektna naloga

Pogoji in viri
22.    Delitev na skupine.*
Skupine so pri se pri seminarskih vajah velike po 30 študentov, pri čemer je lahko v zadnji skupini največ 44 študentov pri laboratorijskih vajah pa 15 študentov, zadnja skupina pa največ 10 študentov.

23.    Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica, telovadnica ali drugi športni objekti.
Ustrezni športni rekviziti in učni pripomočki.

24.    Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*
1 habilitiran visokošolski učitelj in
1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25.    Metode in oblika evalvacije.
Redna študentska anketa in sprotna evalvacija pri različnih vsebinah znotraj predmeta.


Učni načrt pripravil: izr. prof. dr. Rado Pišot