Inkluzivna pedagogika
Prilagojene vsebine gibalne/športne aktivnosti
Osnovni podatki o predmetu
 1.    Ime predmeta: Prilagojene vsebine gibalne/športne aktivnosti
 2.    Koda predmeta:
 3.    Nosilec predmeta: prof. dr. Rado Pišot, doc. dr. Joca Zurc
 4.    Število ECTS kreditnih točk: 6
 5.    Učni jezik: slovenski
 
 Podatki o umeščenosti predmeta
 6.    Študijski program: Inkluzivna pedagogika
 7.    Vrsta in stopnja študijskega programa: druga stopnja, magistrska 
 8.    Vrsta predmeta: izbirni
 9.    Letnik študija: 1. ali 2.
 10.    Semester: 1.,  2. ali 3. 
 11.    Študijska smer: 
 12.    Steber programa:
 
 Obveznosti
 13.    Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure): 
|   Oblika izvedbe  |   Število ur  |   Število KT  |   Izvajalec  | 
|   predavanja (P)  |   30  |   1  |   učitelj  | 
|   seminarji (SE)  |   15  |   0,5  |   učitelj ali asistent  | 
|   seminarji (SV)  |   15  |   0,5  |   asistent  | 
|   seminarji (LV)  |   15  |   0,5  |   asistent  | 
|   SKUPAJ  |   75  |   2,5  | 
14. Samostojno študentovo delo:
|   Oblika aktivnosti  |   Število ur  |   Število KT  | 
|   seminarska naloga (SN)  |   30  |   1  | 
|   študij literature in virov (ŠL)  |   30  |   1  | 
|   priprava na izpit in izpit (PI)  |   45  |   1,5  | 
|   SKUPAJ  |   105  |   3,5  | 
Cilji in kompetence
 15.    Predznanje, ki ga mora imeti študent:
 •    vpis v letnik.
 
 
 16.    Učni cilji predmeta in kompetence:
 a.    Cilji:
       Študenti:
- spoznajo pomen, vlogo in možnosti, ki jih omogočajo vsebine gibalnih/športnih aktivnosti v povezovanju in integraciji z drugimi vsebinami in predmetnimi podrorčji
 - spoznajo pomen in vlogo gibalnih/športnih aktivnosti v življenju posameznih ciljnih skupin otrok iz različnih okolij (nadarjeni otroci, otroci s posebnimi potrebami, otroci iz specifičnih družbenih okolij, ...),
 - spoznajo gibalne posebnosti in možnosti otrok iz različnih fizičnih in družbenih okolij, spoznajo zmožnosti vključevanja v gibalne/športne aktivnosti v okviru rednega šolskega pouka in prostočasnih aktivnosti, v šoli in kraju bivanja,
 - spoznajo vlogo in pomen didaktične gibalne igre, kot sredstva in orodja za psiohmotorično učenje, sprostitev in vzdrževanje ter ohranjanje zdravja ,
 - usvajajo sposobnosti analiziranja in vrednotenja vsebin prilagojenih gibalnih/športnih aktivnosti s kineziološkega, pedagoškega, psihološkega in sociološkega vidika,
 - se usposobijo za uporabo prilagojenih vsebin gibalnih/športnih aktivnosti kot osrednjega komunikacijskega in socializacijskega sredstva,
 - spoznajo in poglobijo znanja o zakonitostih in posebnostih otrokovega gibalnega razvoja, v dialektični povezanosti s kognitivnimi in konativnimi dimenzijami, kar omogoča študentom spoznati neločljivost posameznih komponent razvoja in razumevanje otrok, katerih potrebe so drugačne,
 - spoznajo pomen prilagojenih gibalnih/športnih vsebin za socialno integracijo otrok v družbeno okolje,
 - ozavestijo pomen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja.
 
 b.    Splošne kompetence:
- sposobnost dela s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, izobraževanja, svetovanja in omogočanja podpore,
 - sposobnost prevzemanja odgovornosti za lasten poklicni razvoj in učenje,
 - poklicno delovanje v skladu s poklicno etiko in kodeksi,
 - sodelovanje s strokovnjaki iz različnih vzgojno-izobraževalnih področij in interdisciplinarna obravnava problemov,
 - sposobnost omogočanja napredovanja,
 - razvijanje fleksibilnosti in tolerantnosti,
 - sposobnost vrednotenja in kritične evalvacije obstoječe prakse, politike in raziskovanja
 - edukacije drugačnih posameznikov in otrok posebnostmi v razvoju ter njihove inkluzije,
 - sposobnost načrtovanja in izpeljave projektov z upoštevanjem dogovorjenih rokov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj.
 
 c.    Predmetnospecifične kompetence*:
- zmožnost odkrivanja in prepoznavanja posebnih gibalnih potreb vsakega posameznika z uporabo ustreznih postopkov, metod in tehnik,
 - Sposobnost, v odvisnosti od zmožnosti in potreb posameznika, izbora ustreznih pedagoških in didaktičnih pristopovza posredovanje prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti,
 - Sposobnost partnerskega in svetovalnega dela s starši, družino, svojci ali skrbniki v smislu informiranja, educiranja, svetovanja in nudenja podpore pri vključevanju otroka v vsebine gibalne/športne aktivnosti,
 - sposobnost načrtovanja in izpeljave empiričnih raziskovalnih projektov ter predstavljanje lastnih dosežkov in spoznanj,
 - zmožnost razvijanja inkluzivne kulture, politike in prakse gibalne/športne aktivnosti pri otrocih iz različnih fizičnih in socialnih okoljih.
 
 Vsebina predmeta in literatura 
 17.    Opis vsebine:
- Gibalna aktivnost kot del vsakdanjega življenja vseh.
 - Prilagojena gibalna/športna aktivnost za otroke nadarjene v različnih področjih – dejavnik spodbude in sprostitve v otrokovem skladnem življenju.
 - Prilagojene gibalne in športne aktivnosti kot del osebne in družbene identitete otrok iz različnih fizičnih in socialnih okolij.
 - Prilagojene gibalne in športne aktivnosti v različnih kulturah, na različnih kontinentih sveta in v različnih zgodovinskih obdobjih.
 - Povezanost prilagojenih gibalnih in športnih vsebin z vsebinami drugih predmetnih področij oz. specialnimi didaktikami.
 - Uporaba prilagojenih gibalnih vsebin pri pouku (dvig učnih rezultatov, pomoč pri učnih težavah, razbremenitev, sprostitev).
 - Igra kot osrednji način izvajanja prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti.
 - Komunikacija in socializacija skozi gibanje.
 - Gibalne/športne aktivnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti.
 - Posebnosti v gibalnem razvoju ter vpliv na osebnostni razvoj; pojav gibalnega nemira, zavrtosti, nerodnosti, centralne motorične motnje v povezavi z drugimi pojavnimi oblikam in izredne gibalne nadarjenosti otrok.
 
 18.    Literatura:
 a.    Osnovna literatura:
 Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007.
 Papalia, D.E., Olds, S.W., Feldman, R.D. (2003). Human Development. New York, McGraw-Hill.
 
 b.    Dopolnilna literatura*:
 Pišot, R., Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
 Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
 Pišot, R., Zurc, J. (2005). Raziskave celostnega razvoja otroka kot osnova didaktike gibalne/športne vzgoje. Ann, Ser. hist. sociol., 15(1), 195-204.
 Zurc, J. Rožac-Darovec, V. (ur.). (2006). Drži se pokonci : pomen gibalne aktivnosti za otrokovo hrbtenico, (Knjižnica Annales Cinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales.
 Jurak, G., Kovač, M., & Strel, J. (ur) (2003), Športno nadarjeni učenci in dijaki v šoli: analiza nekaterih organizacijskih modelov in priprava strokovnih podlag za nekatere posebne organizacijske oblike v vzgoji in izobraževanju, Ljubljana: Fakulteta za šport.
 Gardner, H. (1995): Razsežnosti uma, Tangram, Ljubljana.
 George, D. (1997): Nadarjeni otrok kot izziv, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
 Glogovec, Z., Žagar, D. (1992): Ustvarjalnost. Projektno vzgojno delo. Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana.
 Jaušovec, N. (1987): Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti, Državna založba Slovenije, Ljubljana.
 
 19.    Predvideni študijski dosežki:
 
 a.    Znanje in razumevanje:*
 Študent:
- pozna povezanost gibanja z različnimi predmetnimi področji,
 - pozna pomen prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti za spodbujanje razvojnih potencialov, ciljev in socialne integracije posameznikov,
 - pozna pomen gibalnih dejavnosti za socialno vedenje in osebnost otrok,
 - razvija zmožnost empiričnega pridobivanja podatkov o pomenu prilagojenih vsebin gibalne/športne aktivnosti s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
 - razvija zmožnost seznanja drugih z lastnimi spoznanji o strategijah, metodah in načinih vpeljave prilagojenih gibalnih in športnih aktivnostih ter sprejemanje odzivov nanje kot podlago za nadaljnje raziskovanje in delo,
 - ozavesti pomen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja preko refleksije teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
 - samostojno uporablja študijsko literaturo in razvija zmožnosti za lastno učenje na višjih ravneh.
 
 b.    Uporaba:*
 Študent:
- je sposoben pridobivanja podatkov o vlogi in pomenu prilagojenih vsebin gibalnih in športnih aktivnosti s pomočjo poglobljenega teoretičnega študija in samostojnega empiričnega raziskovanja,
 - • zna seznanjati druge z lastnimi spoznanji o vključevanju prilagojenih vsebin gibalne in športne aktivnosti v vsakdanje življenje otrok ter zna sprejeti odzive nanje kot podlago za nadaljnje delo,
 - samostojno uporablja študijsko literaturo,
 - je sposoben identificirati, izbrati in uporabiti ustrezne gibalne/športne vsebine glede na zahteve in posebnosti otroka.
 
 c.    Refleksija:* 
 Študent:
- je zmožen stalnega profesionalnega in osebnostnega razvoja,
 - je zmožen refleksije lastnega teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj,
 - pri predmetu razvije moralno-etnični čut in čut do odgovornosti pedagoškega dela ter učinkov, ki jih imajo njegova ravnanja na učenca,
 - napreduje v svojem socialnem, čustvenem, moralnem in kognitivnem razvoju, s čimer utrdi temelje za kvalitetno delo z učenci, učitelji in starši.
 
 Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
 20.    Metode poučevanja in učenja:
 predavanja, seminarji, delo na terenu (izvedba lastne empirične raziskave)
 
 21.    Načini preverjanja znanja:
- seminarsko delo (60% ocene),
 - izpit (40% ocene).
 
Obe preverjanji znanja se ocenjujeta s številčno oceno.
 
 Pogoji in viri
 22.    Delitev na skupine.*
 izdelava seminarskega dela samostojno ali v skupinah po dva do največ pet študentov.
 
 23.    Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
 Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem; študijska literatura.
 Športna dvorana/telovadnica.
 Ustrezni športni rekviziti in učni pripomočki.
 
 24.    Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*
- habilitirana visokošolska učitelja
 - habilitiran visokošolski sodelavec
 
 
 Evalvacija
 25.    Metode in oblika evalvacije.
- sprotni pogovori s študenti,
 - pridobivanje pisnih (anonimnih) mnenj študentov o zadovoljstvu z izvedbo predmeta, predstavljenimi vsebinami in s predlogi za izboljšavo) z metodo anketnega vprašalnika ob zaključku študijskega leta,
 - zunanja evalvacija s strani UP.
 
 
 Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Rado Pišot, doc. dr. Joca Zurc
Novice
3. nov. | Novice
Viš. pred. Matija Jenko ter študentka Lara Strgaršek na Mednarodni znanstveni konferenci v Užicu v Srbiji
30. okt. | Novice
Pedagoška fakultete UP sodelovala na srečanju delovne skupine ECEC Evropske komisije o digitalizaciji v predšolskem obdobju (Positive impact, opportunities and challenges of digitalisation in Early Childhood Education and Care (ECEC)
Od 21. do 23. oktobra 2025 je v Ljubljani potekalo srečanje Delovne skupine za predšolsko vzgojo in izobraževanje (ECEC) Evropske komisije (European Early Childhood Education and Care (ECEC) Working Group - Peer Learning Activity: Positive impact, opportunities and challenges of digitalisation in Early Childhood Education and Care (ECEC), posvečeno vprašanjem digitalizacije v zgodnjem otroštvu.
28. okt. | Novice
NI TI VSEENO? DELUJ POŠTENO! - ŠTUDENTSKI DAN V OKVIRU TEDNA PREPREČEVANJA KORUPCIJE
Vabimo vas, da se nam v okviru letošnjega Tedna preprečevanja korupcije pridružite na Študentskemu dnevu, ki bo v sredo, 10. decembra 2025, med 10.00 in 12.00, v predavalnici Burja 1 na UP FHŠ (Fakulteta za humanistične študije), Titov trg 5, Koper.
Dogodki
4. nov. | Dogodek Koper