Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Pravice otroka – izbrane teme
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc.dr. Zoran Pavlović
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Spoznavanje s temeljnimi razsežnostmi pojmov človekovih in otrokovih pravic, ki predpostavljajo razumevanje relacijskega koncepta človekovih pravic, posebnosti otroka, ki terjajo poseben kod otrokovih pravic, in specifično dinamiko razmerja otroka, družine in države, ki jih opredeljuje.


b. Splošne kompetence:

• Zmožnost razumevanja osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč ter sodobnih dosežkov, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju izzivov in problemov iz strokovnega področja.
• Zmožnost kritične presoje obstoječe prakse, politike in raziskovanja zgodnjega učenja.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• Pridobljena kompetenca je konceptualni aparat, na temelju katerega bo v praksi študent presojal mnogotere situacije, ki zadevajo presojo koristi in pravic otrok, pristojnosti staršev in vlogo strokovnega delavca v zahtevnih primerih.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.
1. Človekove pravice: jih imamo? Kako vemo, da jih imamo? Na kakšen način jih imamo?
2. Ravni relacij/odnosov, ravni pravic
3. Človekove pravice kot način preprečevanja zlorabe oblasti.
4. Relativnost in konzerviranost človekovih pravic.
5. Struktura človekovih pravic med posameznikom in državo in pomen njihovega pravnega varovanja.
6. Kaj je otrok? Zakaj potrebuje drugačne pravice od odraslih?
7. Otrok kot produkt zgodovine, otroštvo kot družbena skupina
8. Otrok – družina – država: temeljna struktura otrokovih pravic.
9. Katere so otrokove pravice? Razvoj otrokovih pravic od »kid-liberation« do mednarodno pravnih zavez.
10. Otrokove pravice od deklaracij do Konvencije OZN o otrokovih pravicah: zakaj je Konvencija produkt hladne vojne?
11. Kako deluje Konvencija? Kako lahko slehernik prispeva k uresničevanju otrokovih pravic?
12. Je širjenje pojma človekovih pravic na družino napredek človekovih pravic ali njihova erozija?
13. Posebne teme: primer prepovedi telesnega kaznovanja otrok v družini; nasilje: je ničelna toleranca dobra ideja?

Izdelava in predstavitev seminarsko-izpitnih nalog, ki naj obdelajo specifična problemska področja otrokovih pravic, ob upoštevanju orisa problema, teoretskih izhodišč, temeljne strukture otrokovih pravic v trikotniku otrok – družina – država, mednarodnega in domačega zakonodajnega okvira, zatečenega dejanskega stanja.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Konvencija OZN otrokovih pravicah. OZN 1989.
Pavlović, Zoran: Psihološke pravice otroka: Otrokove pravice onstran pravnega varstva. Didakta, Radovljica, 1993.
Cerar, Miro: Večrazsežnost človekovih pravic in dolžnosti. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1996.
Jenkole, Martina (ur.): Zagovornik – glas otroka. Varuh človekovih pravic, Ljubljana, 2006.
Kornhauser, Pavle (ur.): Zagotovimo našim otrokom mladost brez telesnega kaznovanja. ZPMS, Ljubljana, 2007.

b. Dopolnilna literatura:
Dopolnilno literaturo predavatelj posreduje na predavanjih.

c. Dodatna literatura:
V odvisnosti od izbrane seminarsko-izpitne naloge bo dodatno literaturo poiskal/a študent/ka sam/a.

19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Poznavanje in razumevanje temeljnih konceptov in dejstev o človekovih in otrokovih pravicah, zlasti z vidika specifičnih lastnosti in položaja slednjega.

b. Uporaba:
Pridobljena kompetenca je konceptualni aparat, na temelju katerega bo v praksi študent presojal mnogotere situacije, ki zadevajo presojo koristi in pravic otrok, pristojnosti staršev in vlogo strokovnega delavca v zahtevnih primerih.

c. Refleksija:
Razumevanje različnih ravni pravic, onstran običajne posplošene rabe pojma. Razumevanje dinamike psihološko socialne vsebine na eni in pravne regulative na drugi strani pri socializacijskih skupinah, ki imajo naravo institucij.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, razprava na temelju primerov;
Seminarsko delo s predstavitvijo nalog in razpravo.

21. Načini preverjanja znanja:
Samostojna seminarsko izpitna naloga (lahko tudi skupinska, če je interdisciplinarna) na specifično temo otrokovih pravic, ki jo študent oblikuje sam, v obsegu 15-20 str.
Kakovost seminarske/izpitne naloge (70%).
Kakovost prezentacije in angažiranost študenta ob prezentacijah kolegov (30%).

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
Skladno z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Običajna učilnica z občasno uporabo računalnika s projektorjem.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

• 1 habilitiran visokošolski učitelj

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

• Pogovor s študenti
• Anketa o kakovosti

Učni načrt pripravil: doc. dr. Zoran Pavlović