Opis programa do vključno vpisa v 1. letnik v študijskem letu 2015/2016

Temeljni matematični koncept razvrščanja

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Temeljni matematični koncept razvrščanja
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Mara Cotič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

 

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

Predavanja (P)

15

0,5

Učitelj

Seminarji (SE)

30

1

Učitelj ali sodelavec

Seminarske vaje (SV)

30

1

Sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

Študij literature in virov (ŠL)

30

1

Seminarska naloga (SN)

45

1,5

Izpit in priprava na izpit (PI)

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka:

  • spoznava temeljni matematični koncept razvrščanja kot razumevanja enakosti v smislu izbrane lastnosti in oblikovanja množice,
  • poglobi že pridobljena znanja in sposobnosti za razvijanje otrokovega logično-matematičnega mišljenja,
  • povezuje matematične vsebine z drugimi področji,
  • prenaša pridobljene zmožnosti v prakso.


b. Splošne kompetence:

  • je zmožen poiskati, izbrati in uporabljati relevantne podatke in informacije, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija,
  • je zmožen natančnega in jasnega izražanja ter suverene rabe strokovnega jezika.


c. Predmetnospecifične kompetence:

  • suvereno pomaga otroku pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
  • zazna otrokovo (ne)poznavanje temeljnih matematičnih konceptov in se ustrezno odzove v konkretni situaciji,
  • razvije in zgradi primerne strategije za usvajanje temeljnih matematičnih pojmov,
  • preverja in uporablja ter izpopolnjuje pridobljeno znanje v praksi.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

  • razvrščanje kot zgodnji stadij pri razumevanju pripadnosti množici oziroma skupini,
  • primerjanje elementov (predmetov, objektov …) po izbrani lastnosti,
  • otrokovo zavedanje lastnosti pri razvrščanju,
  • uporaba prikazov za razvrščanje, oblikovanje in tolmačenje le-teh,
  • uporaba ustreznega matematičnega jezika oziroma terminologije.


18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Cotič, M., Hodnik, T., Felda, D. (2003). Igraje in zares v svet matematičnih čudes. Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Manfreda Kolar, V. (2006). Razvoj pojma število pri predšolskem otroku. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Revija Journal for Research in Mathematics Education, izdajatelj Nationa Council of Teachers of Mathematics, ZDA.
Revija Journal of Mathematical Behaviour, izdajatelj Elsevier, Velika Britanija.

b. Dopolnilna literatura:
Papalia, E. D. (2003). Otrokov svet. Ljubljana: Educy.
Patilla, P. (2001). Začenjajmo s štetjem. Ljubljana: Oxford Educy.
Revija Matematika v šoli, izdajatelj ZRSŠ, Slovenija.
Revija Mathematical Thinking and Learning, izdajatelj Taylor & Francis, Velika Britanija.
Revija Educational Studies in Mathematics, izdajatelj Springer, Nizozemska.

c. Dodatna literatura:
Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Revija Teaching and Teacher Education, izdajatelj Elsevier, Velika Britanija.


19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:

  • prepozna elemente temeljnih matematičnih pojmov v otrokovem vsakdanjem okolišu in problemskih situacijah,
  • pozna osnove prijeme usvajanja temeljnih matematičnih pojmov ter jih prilagaja konkretnim situacijam in ustrezno nadgrajuje.


b. Uporaba:
Študent/-ka:

  • je sposoben otroku nuditi pomoč pri usvajanju temeljnih matematičnih pojmov in ga odvračati od napačnih predstav,
  • poišče ustrezne izvirne prijeme v konkretnih situacijah,
  • povezuje matematične vsebine z drugimi področji,
  • skrbi za otroku prilagojeno, a matematično korektno izrazoslovje.


c. Refleksija:
Študent/-ka:

  • kritično vrednoti lastno delo z otroki in ga izboljšuje,
  • kvalitetno nadgrajuje svoje ustvarjalno delo v sklopu zgodnjega učenja matematike.


Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanje, seminarji, seminarske vaje v obliki delavnic.

21. Načini preverjanja znanja:
Ustni izpit.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem; ustrezen didaktični material.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

  • pogovor s študenti
  • analiza uspešnosti študentov



Učni načrt pripravila: prof. dr. Mara Cotič, viš. pred. mag. Darjo Felda

icon open book

Novice

23. apr. | Novice

Razstava študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

Od 22. aprila 2024 v novih prostorih na Čevljarski ulici v Kopru gostimo razstavo študentov Inštituta za vizualno kulturo Univerze Nyiregyhaza

23. apr. | Novice

Vabilo na preizkusno predavanje dr. Doza

Obveščamo vas, da bo imel dr. Daniel Doz, kandidat za izvolitev v naziv visokošolski učitelj – docent za področje Didaktika matematike in znanstveni naziv znanstveni sodelavec v četrtek, 9. maja 2024, ob 10. uri.

22. apr. | Novice

Ob svetovnem dnevu knjige: branje z najmlajšimi se začne z objemom čez rame

UP PEF in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper sta v ponedeljek, 22. aprila 2024, gostili italijansko otroško pisateljico Eliso Mazzoli in urednico Anito Molino, ki sta v okviru svetovnega dneva knjige in mladinske književnosti spregovorili o ključni vlogi otroške literature pri razvoju otrokove osebnosti in sposobnosti. Teden pred tem pa je dr. Barbara Baloh z UP PEF predstavila pomen slikanic brez besedila.

icon arrow more

Dogodki