Predšolska vzgoja

Glasbene dejavnosti

 
Splošne informacije:

 

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Glasbene dejavnosti

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Predšolska vzgoja, 1. stopnja

/

2.

3.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

15

/

/

15

Individualne vaje=15

*45

3

*Študij literature 15 ur = 0,5 KT; priprava na izpit in izpit 30 ur = 1 KT

Nosilec predmeta:

izr. prof. dr. Bogdana Borota

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Opravljen izpit iz predmeta Glasbeni jezik.

 

Vsebina:

V okviru predmeta se študent/-ka seznani s teoretičnimi izhodišči in praktičnim izvajanjem glasbenih dejavnosti, ki izhajajo iz glasbe kot umetnosti. Vokalno-instrumentalni pouk vključuje dejavnosti petja, ustvarjanja in instrumentalnega izvajanja s poudarkom na skupinskem muziciranju. Osnove motivičnega dela so obravnavane z vidika praktične uporabe pri snovanju novih glasbenih zamisli, analizi skladb in načrtovanju glasbenih dejavnosti.

Glasbene dejavnosti

V okviru predmeta se študent/-ka seznani s teoretičnimi izhodišči in praktičnim izvajanjem glasbenih dejavnosti, ki izhajajo iz glasbe kot umetnosti. Vokalno-instrumentalni pouk vključuje dejavnosti petja, ustvarjanja in instrumentalnega izvajanja s poudarkom na skupinskem muziciranju. Osnove motivičnega dela so obravnavane z vidika praktične uporabe pri snovanju novih glasbenih zamisli, analizi skladb in načrtovanju glasbenih dejavnosti.

Glasbene dejavnosti

  • · Petje. Oblikovne značilnosti pesmi za otroke. Oblikovanje pevskega repertoarja. Metode učenja nove pesmi. Pevska poustvarjalnost in ustvarjalnost.
  • · Glasbila. Seznanjanje otrok z novim glasbilom. Ustvarjalno in poustvarjalno igranje na glasbila.
  • · Poslušanje glasbe. Metode poslušanja glasbe. Ustvarjalno izražanje doživetij ob poslušanju.
  • · Ustvarjanje glasbe. Ustvarjanje kot potreba po raziskovanju in izražanju. Načrtno spodbujanje pevskega in instrumentalnega ustvarjanja. Ustvarjanje v in ob glasbi.
  • · Glasbene didaktične igre. Elementi igre in razvrstitev v skupine glede na možnost doseganja ciljev. Pomen pri razvijanju glasbenih zmožnosti otroka.
  • · Glasbeni kotiček ter pomen spodbudnega glasbenega okolja.

Vokalno – instrumentalni praktikum

  • · Petje: razvijanje vokalne tehnike, eno- in večglasno petje, poustvarjalno petje in vrednotenje pevske literature in izvajanja.
  • · Kljunasta flavta: razvijanje tehnike igranja. Igranje v komorni zasedbi.
  • · Klavir: igranje kratkih karakternih skladb, ustvarjanje in izvajanje spremljav k peti pesmi.
  • · Orffovi inštrumenti: razvijanje tehnike igranja, komorno muziciranje.
  • · Improvizirana glasbila: opredelitev, izdelava in izvajanje.

Aktiven pristop do ustvarjanja novih glasbenih vsebin

  • · Motivično delo: ponavljanje, variiranje, kontrastiranje. Ustvarjanje in izvajanje uvoda in zaključka k ljudski in otroški pesmi.
  • · Spremljave na osnovi ostinata ter harmonskega sosledja in kadenc.
  • · Glasbena pravljica. Odnos med besedno in glasbeno vsebino. Namen glasbe v glasbeni pravljici. Oblikovanje in izvajanje glasbene pravljice.

 

Temeljni literatura in viri:

Osnovna literatura:

  • Borota, B. et al. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper, Pedagoška fakulteta Koper.
  • Borota, B. (2011). Poglavja iz teorije glasbe in oblikoslovja. Koper: Pedagoška fakulteta Koper.
  • Denac, O. (2010): Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana: Debora.
  • Voglar, M. (1989). Skladbe za male in velike instrumente. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
  • Izbrane notne edicije (muzikalije) in zvočni posnetki.

Dopolnilna literatura:

  • Orff, C. (1985). Schulwerk. Music fur kinder. Mainz: Schott.
  • Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce (2001). Maribor: Založba Obzorja.
  • Voglar; M. (1989). Otrok in glasba. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Dodatna literatura:

  • Sicerl-Kafol, B. (2000). Celostna glasbena vzgoja. Srce-um-telo. Ljubljana: Debora.

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Študentje si na osnovi aktivnega sodelovanja in glasbenega izvajanja razvijajo glasbene spretnosti in sposobnosti, poglabljajo razumevanje glasbenega jezika s poudarkom na večglasju (sozvočja in kadence) in oblikoslovja. Poglabljajo tehniko petja in igranja na glasbila ter se urijo v skupinskem muziciranju. Poznajo raznovrstne glasbene dejavnosti in igre ter procesni vidik načrtovanja in izvajanja le-teh.

Splošne kompetence:

  • · poznavanje, avtonomno načrtovanje, izvajanje in evalviranje glasbenih dejavnosti;
  • · razumevanje in komuniciranje v glasbenem jeziku;
  • · vključevanje znanja, tehnologije in informacij pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja, vseživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja;
  • · razvijanje uporabe IKT.

Predmetnospecifične kompetence:

  • · razvijanje glasbenih sposobnosti in spretnosti;
  • · razvijanje izvajalskih spretnosti in sodelovanja v glasbenih skupinah;
  • · ustvarjanje v glasbi, komuniciranje ter izražanje doživljanja skozi glasbo in druge umetnosti;
  • · usposabljanje za načrtovanje in izvajanje glasbenih dejavnosti v vrtcu;
  • · usposabljanje za samostojno pedagoško delo.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študentje:

  • · aktivno sodelujejo v glasbenih dejavnostih;
  • · poglabljajo razumevanje zakonitosti glasbenega jezika in oblikoslovja v glasbi;
  • · znajo oblikovati spremljave;
  • · znajo analizirati enostavne glasbene tekste in jih poustvariti;
  • · usposobljeni so za načrtovanje in izvajanje glasbenih dejavnosti petja, igranja, poslušanja, ustvarjanja ter glasnih didaktičnih iger.

Uporaba:

Študentje:

  • · k otroški in ljudski pesmi ustvarijo uvod, spremljavo in zaključek;
  • · ustvarjalno pristopijo k snovanju glasbenih vsebin in glasbene pravljice;
  • · uporabljajo sodobno tehnologijo;
  • · načrtujejo spodbudno okolje za otrokov glasbeni razvoj.

Refleksija:

Študentje:

  • · kritično osmišljajo izkušnje lastne glasbene dejavnosti in poklicnega razvoja;
  • · vrednotijo in kritično izbirajo glasbeno literaturo in zvočne posnetke.

 

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, individualno učenje in poučevanje, sodelovalno učenje in poučevanje, glasbene delavnice, e-učenje in poučevanje, praktično izvajanje.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Sprotno opravljanje obveznosti (krajše pisne naloge). Pogoj za prijavo k izpitu je opravljen izpit Glasbeni jezik.

Izpit je sestavljen iz dveh kolokvijev: praktikum (50% skupne ocene) in glasbene dejavnosti (50% skupne ocene). Oba kolokvija morata biti pozitivno ocenjena.

Pogoj za prijavo k izpitu je opravljen izpit Glasbeni jezik. Izpit je sestavljen iz dveh kolokvijev: praktikum (50% skupne ocene) in glasbene dejavnosti (50% skupne ocene). Oba kolokvija morata biti pozitivno ocenjena.

 

Reference nosilca:

  1. BOROTA, Bogdana. Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, v oddelkih otrok prvega starostnega obdobja. Glasba v šoli in vrtcu, 2010, letn. 15, št. 2, str. 6-14. [COBISS.SI-ID 3871959]
  2. BOROTA, Bogdana. Računalniško okolje ter glasbeni čas v igri in slikovnem zapisu. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2006, zv. 7, str. 83-104. [COBISS.SI-ID 2182103]
  3. BOROTA, Bogdana. The impact of learning in the innovative computer environment musical image format, rhythm on musical achievements. V: VALENČIČ ZULJAN, Milena (ur.), VOGRINC, Janez (ur.). Facilitating effective student learning through teacher research and innovation. Ljubljana: Faculty of Education, 2010, str. 349-374, ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 3625431]
  4. BOROTA, Bogdana, GERŠAK, Vesna, KOROŠEC, Helena, MAJARON, Edi. Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta, 2006. 144 str., ilustr. ISBN 961-6528-50-5. ISBN 978-961-6528-50-4. [COBISS.SI-ID 228891904]
  5. BOROTA, Bogdana. Dokumentiranje glasbenega razvoja otrok v slovenskih vrtcih z vidika prostopa Reggio Emilia. V: DEVJAK, Tatjana (ur.), BATISTIČ-ZOREC, Marcela (ur.), VOGRINC, Janez (ur.), SKUBIC, Darija (ur.), BERČNIK, Sanja (ur.). Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce : podobnosti v različnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2010, str. 275-289, tabele.
  6. BOROTA, Bogdana. Dokumentiranje v funkciji spremljanja otrokovega glasbenega razvoja. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2009, zv. 12, str. 5-19, tabele. [COBISS.SI-ID 3559639]

icon open book

Novice

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

15. apr. | Novice

Objava Liste kandidatov za redne volitve dekana UP PEF

Spoštovani, na podlagi šestega odstavka 17. člena Pravilnika o volitvah dekanov članic Univerze na Primorskem (št. 002-25/23, sprejet na 1. redni seji Senata Univerze na primorskem, ki je potekala 27. septembra 2023) je Volilna komisija za izvedbo rednih volitev dekana Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete na svoji 1. redni seji, ki je potekala 12. aprila 2024, potrdila Listo kandidatov za redne volitve dekana Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete.

icon arrow more

Dogodki