Predšolska vzgoja

Otrok in glasba

 
Splošne informacije:

 

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Otrok in glasba

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Predšolska vzgoja, 1. stopnja

/

3.

6.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

30

/

/

20

Integrirana praksa=15 +

Priprava na prakso = 10

*105

6

od 10% do 50% KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja.

krajša pisna naloga 15 ur = 0,5 KT; študij literature in virov 15 = 0,5 KT; izpit in priprava na izpit 30 = 1 KT; nastopi in pedagoška praksa 45 = 1,5 KT.

Nosilec predmeta / Lecturer:

izr. prof. dr. Bogdana Borota

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Opravljen izpit Glasbeni jezik.

 

Vsebina:

*V okviru samostojnega študentovega dela je predvidenih tudi 45 ur (1,5 KT) za nastope in pedagoško prakso.

Glasba in njen pomen.

  • Kurikul za vrtce, področje glasbe v okviru umetnosti.
  • Učni načrt za glasbeno vzgojo za 1. razred osnovne šole.
  • Načela glasbene vzgoje.
  • Vloga odraslega in pomen spodbudnega glasbenega okolja.
  • Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega procesa: cilji, dejavnosti, vsebine, metode in oblike.
  • Priprava in izvedba glasbene dejavnosti.
  • Opazovanje in spremljanje otrokovega glasbenega razvoja.
  • Nastop pred otroki ter refleksija in evalvacija izvajanja glasbenih dejavnosti.

 

Temeljni literatura in viri / Readings:

Osnovna literatura:

  • Borota, B. et al. (2006). Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper, Pedagoška fakulteta Koper.
  • Denac, O. (2010): Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. Ljubljana: Debora.
  • Sicerl-Kafol, B. (2000). Celostna glasbena vzgoja. Srce-um-telo. Debora. Ljubljana
  • Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce (2001). Založba Obzorja. Maribor

Dopolnilna literatura:

  • Oblak, B. (2006). Glasbena slikanica 1. Ljubljana, DZS
  • Oblak, B. (2004). Glasbena slikanica 1. Priročnik za učitelje. Ljubljana, DZS
  • Pesek, A. (2006). Glasba 1. Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo. Ljubljana, Mladinska knjiga
  • Slosar, M. (2000). Glasbena mavrica. Glasba v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana, Debora.

Dodatna literatura:

  • Rotar Pance, B. (2005). Motivacija – ključ h glasbi. Nova Gorica, Educa, Melior.
  • Učni načrt za glasbeno vzgojo v devetletni osnovni šoli
  • Kurikulum za vrtce
  • Strokovni članki
  • Zvočni posnetki

 

Cilji in kompetence:

Cilji:

Študent/-ka se teoretično in praktično usposablja za načrtovanje, izvajanje in evalviranje izvedbenega kurikula za glasbo. Spoznava posameznosti in povezave med globalnimi cilji umetnosti in cilji glasbene vzgoje ter glasbenimi dejavnostmi, metodami in vsebinami. Načrtuje glasbene dejavnosti, ki jih smiselno povezuje z drugimi dejavnostmi. Razvija si sposobnosti opazovanja in spremljanja otroka pri glasbenih dejavnostih. Spremlja kulturna dogajanja v okolju, sledi novostim, uporablja strokovno literaturo in sodobne vire informacij. S svojim aktivnim odnosom do glasbe ohranja vrednote glasbe in senzibilnost do estetike ter ob tem poglablja odgovornost do lastnega profesionalnega razvoja.

Splošne kompetence:

  • poznavanje in avtonomno izvajanje kurikula za predšolsko področje in učnega načrta za prvi razred devetletne OŠ;
  • opazovanje in spremljanje dosežkov, napredka in razvoja otrok;
  • vključevanje znanja, tehnologije in informacij pri oblikovanju spodbudnega učnega okolja, vseživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja;
  • razvijanje glasbenih zmožnosti in s tem večanje izhodišč za zaposlitev, profesionalni razvoj in aktivno vključevanje v kulturne dejavnosti v okolju.

Predmetnospecifične kompetence:

  • poznavanje zakonitosti učno-vzgojnega procesa v zgodnjem obdobju;
  • konceptualno razumevanje specialnodidaktičnega področja glasbene vzgoje;
  • usvajanje zakonitosti otrokovega glasbenega razvoja in prepoznavanje pojavnih oblik glasbenorazvojnih zmožnosti.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študentje:

  • prepoznavajo glasbene zmožnosti otrok v zgodnjem obdobju;
  • poznajo in razumejo zakonitosti glasbenega razvoja do sedmega leta starosti;
  • poznajo glasbeno literaturo;
  • razumejo principe razvojnega in dejavnostnega pristopa k načrtovanju glasbenih dejavnosti;
  • znajo načrtovati celostno glasbeno dejavnost;
  • znajo načrtovati izvedbeni kurikul za glasbene dejavnosti;
  • znajo smiselno povezovati glasbene dejavnosti z drugimi področji.

Uporaba:

Študentje:

  • v skladu z namenom in cilji učinkovito izbirajo in uporabijo raznolike glasbene dejavnosti, vsebine, metode in sredstva;
  • na osnovi poznavanja zakonitosti otrokovega glasbenega razvoja opazujejo in spremljajo napredek otrok in vrednotijo njihove dosežke;
  • pod mentorskim vodstvom načrtujejo glasbene dejavnosti in opazujejo otrokove aktivnosti v vrtcu in prvem razredu osnovne šole;
  • uporabljajo sodobno tehnologijo.

Refleksija:

  • ozaveščajo kakovost in vrednost lastne aktivnosti in ustvarjalnosti;
  • kritično vrednotijo glasbeno literaturo in glasbeno produkcijo;
  • s kritično refleksijo analizirajo primere pedagoške prakse.

 

Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, sodelovalno učenje, glasbene metode, hospitacije in nastopi, e-učenje in poučevanje. Praktično usposabljanje v vzgojno-izobraževalni instituciji v obsegu 2KT.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %) /

Weight (in %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

Nastop v vrtcu ali v 1. razredu devetletke, pisna naloga, izpit.

Nastop v vrtcu ali v 1. razredu devetletke (30% skupne ocene),

pisna naloga (20% skupne ocene),

izpit (50% skupne ocene).

 

Reference nosilca / Lecturer's references:

  1. BOROTA, Bogdana. Raziskava o pevskem repertoarju v vrtcu, v oddelkih otrok prvega starostnega obdobja. Glasba v šoli in vrtcu, 2010, letn. 15, št. 2, str. 6-14. [COBISS.SI-ID 3871959]
  2. BOROTA, Bogdana. Računalniško okolje ter glasbeni čas v igri in slikovnem zapisu. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2006, zv. 7, str. 83-104. [COBISS.SI-ID 2182103]
  3. BOROTA, Bogdana. The impact of learning in the innovative computer environment musical image format, rhythm on musical achievements. V: VALENČIČ ZULJAN, Milena (ur.), VOGRINC, Janez (ur.). Facilitating effective student learning through teacher research and innovation. Ljubljana: Faculty of Education, 2010, str. 349-374, ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 3625431]
  4. BOROTA, Bogdana, GERŠAK, Vesna, KOROŠEC, Helena, MAJARON, Edi. Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Pedagoška fakulteta, 2006. 144 str., ilustr. ISBN 961-6528-50-5. ISBN 978-961-6528-50-4. [COBISS.SI-ID 228891904]
  5. BOROTA, Bogdana. Dokumentiranje glasbenega razvoja otrok v slovenskih vrtcih z vidika prostopa Reggio Emilia. V: DEVJAK, Tatjana (ur.), BATISTIČ-ZOREC, Marcela (ur.), VOGRINC, Janez (ur.), SKUBIC, Darija (ur.), BERČNIK, Sanja (ur.). Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce : podobnosti v različnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 2010, str. 275-289, tabele.
  6. BOROTA, Bogdana. Dokumentiranje v funkciji spremljanja otrokovega glasbenega razvoja. Glasbeno-pedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 2009, zv. 12, str. 5-19, tabele. [COBISS.SI-ID 3559639]
icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki