Predšolska vzgoja

Spoznavanje okolja

 
Splošne informacije:

 

UČNI NAČRT PREDMETA

Predmet:

Spoznavanje okolja

Course title:

Študijski program in stopnja

Študijska smer

Letnik

Semester

Predšolska vzgoja, 1. stopnja

/

1.

1.

Vrsta predmeta

obvezni

Univerzitetna koda predmeta:

Predavanja

Seminar

Sem. vaje

Lab. vaje

Teren. vaje

Samost. delo

ECTS

15

5

0

20

5

*45

3

Od 10 % do 50 % KU je mogoče izvajati v obliki e-izobraževanja

*Seminarska naloga 15 ur = 0,5 KT; študij literature in virov 15 ur = 0,5 KT, izpit in priprava na izpit 15 ur =0,5 KT

Nosilec predmeta:

doc. dr. Agnes Šömen Joksić

Jeziki:

Predavanja:

slovenski

Vaje:

slovenski

 

Vsebina:

Opis vsebine.

- kategorije človekovega okolja – zunanje (naravno/življenjsko) okolje, notranje (bivalno in delovno okolje);
- onesnažila v okolju – vstop onesnažil v okolje. Viri, razlogi in posledice;
- kroženje onesnažil v okolju in njihove spremembe ter vstopanje v prehransko verigo;
- onesnžila v okolju, posledice onesnažil v okolju in vplivi na zdravje;
- onesnaženost zraka, vode, tal, hrane;
- ravnanje z odpadki;
- aktualne okoljske spremembe (lokalne in globalne);
- spreminjanje podnebja – naravoslovne zakonitosti spreminjanja zemljinega podnebja;
- vaje, terenske vaje in projetno delo:
  • »Naredimo vodonosnik«: simulacija kroženja onesnažil v vodnem okolju.
  • »Naredimo nov papir iz starega«: zmanjševanje količine odpadkov z recikliranjem.
  • »Lahko vsebuje....«: ostanki onesnažil iz okolja v hrani.
  • »Ozzy Ozon«: propadanje ozonske plasti v stratosferi ter posledice za zdravje.
  • Ozon v troposferi: nastanek ozona v troposferi in posledice za zdravje.
  • Določimo onesnaženje zraka: terensko delo na meteorološki postaji.
  • »Vrtec v senčavi«: posledice prekomernega izpostavljanja UV sevanju in preventivni ukrepi v zgodnjem otroštvu (sodelovanje v projektu Varno s soncem).
  • »Stric Napo za kemijsko varen vrtec«: posledice onesnaževanja okolja zaradi neustrezne uporabe strupenih snovi ter preventivni ukrepi v zgodnjem otroštvu; prepoznavanje piktogramov, ki označujejo nevarne lastnosti snovi.
  • »Izračunajmo svoj ogljični odtis«: naravoslovni pogled na podnebne spremembe in mit o podnebnih spremembah.
  • Projektno delo: priprava in izvedba ankete o osveščenosti glede okoljskih problemov v okviru obeležitve mednarodnih dni z okoljsko tematiko.

 

Temeljni literatura in viri / Readings:

Osnovna literatura:

  • Šömen Joksić, A. Spoznavanje okolja v vrtcu (v izdelavi).
  • Šömen Joksić, A. Raziskujmo okolje I (v izdelavi – seznam vaj in navodila).
  • Botkin, D., Keller, E. (1995). Environmental Science. Willey, New York.

Dopolnilna literatura:

Revije, časopisi in spletne aplikacije z okoljsko vsebino: Okolje in odpadki, Gospodarjenje z okoljem, Embalaža-okolje-logistika, Okolje in energija, Journal of Environmental Education, International Journal of Environmental & Science Education, Journal of Environmental Health.

Dodatna literatura:

  • Green, J., 2006. Onesnaževanje zraka (zbirka Izboljšamo življenje). Ljubljana, Grlica.
  • Bernard Vukovin, B., Zupan, N., 2007. Okolje na dlani. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje.
  • Zbirka Flupi. Priročnik za učitelje. Izdalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana. (Valdule, W., 2004).
  • ŠKAFAR, Branko (ur.). Raziskovanje okolja Evrope, Priročnik za učitelje. Murska Sobota: Pomurski ekološki center, 2001.
  • ŠKAFAR, Branko (ur.). Voda : priročnik za pridobivanje znanja o ravnanju z vodo. Ljubljana: Slovensko ekološko gibanje; Murska Sobota: Pomurski ekološki center, 2002.

 

Cilji in kompetence:

Cilji

Študent/ka spozna zakonitosti delovanja naravnega okolja in interakcije človeka z naravnim okoljem. Teoretično in praktično se usposobi za samostojno delo v vrtcu, ki se nanaša tako na področje uvajanja okoljske vzgoje, kot na področje uvajanja ukrepov v vrtcu za zmanjševanje oziroma preprečevanje onesnaževanja okolja, hkrati pa pozna pristope za neposredno zaščito in preprečevanje posledic onesnažil v okolju za zdravje otrok. V osnovi so cilji predmeta naslednji:

Študent/-ka:

  • razume globalni pomen vpliva človekove aktivnosti v okolju in soodvisnost z zdravjem ter kakovostjo življenja;
  • povezuje okoljske vsebine z ostalimi vedami;
  • razume temeljne naravoslovne zakonitosti v povezavi z dogajanjem v okolju;
  • pozna posebnosti razvoja razumevanja okoljskih problemov in vsebin glede na razvojno stopnjo otrok;
  • pozna primerne didaktične pristope za spodbujanje okoljske radovednosti otrok;
  • pozna primerne didaktične pristope za prenos znanja;
  • sposobnost za samostojno načrtovanje in izvedbo aktivnosti s področja spoznavanja okolja;
  • ustvarjalnost pri pripravi in izboru dejavnosti in ustreznih vsebin ter učinkovitih načinov vzgajanja za zdravo življenjsko okolje;
  • samokritičnost, sposobnost refleksije in samoocenjevanja, prizadevanje za kakovostno delo in iskanje načinov za možne izboljšave;
  • pozna pomen timskega dela in projektnega sodelovanja z institucijami, ki se ukvarjajo z varovanjem okolja in zdravja;
  • sposobnost komuniciranja skozi interaktivne oblike učenja in praktičnega dela v manjših skupinah.

Splošne kompetence
  • razumevanje osnovnih konceptov znanstvenih izhodišč stroke, ki študenta/-ko usmerjajo k analiziranju in reševanju problemov;
  • razumevanje okoljsko-naravnane zmožnosti in s tem povečanje možnosti za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje in prostočasne aktivnosti;
  • razvijanje zmožnosti za iskanje, izbiro in uporabo relevantnih podatkov in informacij izmed neskončnih možnosti, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija.

Predmetnospecifične kompetence

  • razvijanje okoljsko-usmerjenih spretnosti in sposobnosti;
  • poznavanje zakonitosti učno-vzgojnega procesa.
  • konceptualno razumevanje specialno didaktičnega pristopa za podajanje znanja in izkušenj na področju spoznavanja okolja.

 

Predvideni študijski rezultati:

Znanje in razumevanje:

Študent/-ka:

  • razume osnovne zakonitosti dogajanja v okolju;
  • pozna osnovna glavna področja okoljskega zdravja in jih med seboj povezuje;
  • pozna različna onesnažila v okolju in njihove vire ter posledice;
  • razume vstop, kroženje in učinkovanje onesnažil ter njihovo usodo v okolju;
  • pozna najpogostejša onesnažila v otrokovem okolju, vzroke zanje in njihove posledice;
  • razume in uporablja kriterije za določitev razlike med vzročno odvisnostjo in slučajnimi povezavami dejavnikov v okolju;
  • pozna postopke in principe zmanjševanja onesnaženja okolja;
  • razume standarde okoljskega zdravja, stopnje v postavljanju teh standardov, ter prednosti in pomanjkljivosti postavljanja omejitev;
  • razume osnovne principe promocije okolja in pomena vzgoje ter poučevanja otrok;
  • pozna okoljske vsebine, postopke in pristope primerne za otroke v vrtcu.

Uporaba

Študent/-ka:

  • poglablja spoznavanje okolja in sledi dogajanju na področju okoljskih ved;
  • presoja vsebine in pripravlja dejavnosti za predšolske otroke;
  • uporablja ustrezne pripomočke, literaturo in vire iz bližnjega okolja;
  • načrtuje in izvaja dejavnosti, ki vodijo v oblikovanje osnovne okoljske vzgoje in izobraževanja;
  • povezuje znanja, pridobljena pri drugih predmetih, (naravoslovje, psihologija, didaktika, metodika);
  • povezuje okoljske zakonitosti z ostalimi kurikularnimi področji;
  • spodbuja opazovanje sprememb v okolju in usmerja pri iskanju razlag zanje;
  • vodi in usmerja projektno delo otrok o okolju in za okolje in v dejavnosti vključuje starše otrok;
  • načrtuje in izvaja dejavnosti, ki oblikujejo primeren odnos do okolja;
  • spodbuja razvoj pozitivnega mišljenja in primernega odnosa do okolja;
  • organizira dejavnosti ob mednarodnih dnevih, ki so namenjeni okoljski tematiki;
  • načrtuje in izvaja dejavnosti, ki spodbujajo k razvoju pozornosti do negativnih vplivov na okolje;
  • razpravlja o sodobnih trendih in ciljih okoljskega zdravja v okviru svojega pedagoškega delovanja.

Refleksija

Študent/-ka analizira in vrednoti odziv ciljnih skupin populacije s katerimi se ukvarja. Strokovno ravnanje utemeljuje na osnovi sodobnih teoretičnih izhodišč in praktičnega dela s skupinami v določeni populaciji oziroma v delovni skupini, v kateri deluje.

 

Metode poučevanja in učenja:

  • predavanja;
  • seminar;
  • laboratorijske vaje (priprava na vajo in izvedba vaje);
  • terensko delo (priprava na terensko delo in izvedba dela na terenu);
  • samostojno delo, individualne naloge, uporaba ICT, spletnih aplikacij, izdelki.

 

Načini ocenjevanja:

Delež (v %)

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)

  • pogoji za opravljanje izpita: opravljena seminarska naloga;
  • pisno opravljanje izpita.

40 % seminarska naloga, 60 % izpit.

 

Reference nosilca / Lecturer's references:

  1. ŠÖMEN-JOKSIČ, Agnes, KATZ, Sidney A., HORVAT, Milena, MILAČIČ, Radmila. Comparison of single and sequential extraction procedures for assessing metal leaching from dredged coastal sediments. Water air soil pollut., 2005, vol. 162, str. 265-283. [COBISS.SI-ID 19058727]
  2. PIŠOT, Rado, ŠÖMEN-JOKSIČ, Agnes, KROPEJ, Veronika L. Physical activity, life style and life quality of children and youth : challenges for education. V: KREJČI, Milada (ur.). Health education and quality of life : conference proceedings : Hluboká nad Vltavou, October 4-6, 2007. České Budějovice: University of South Bohemia, cop. 2007, [13] str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1324243]
  3. ŠÖMEN-JOKSIČ, Agnes, MILAČIČ, Radmila. Reliable and cost-efective technique for rapid evaluation of dredged areas in coastal lagoons in the northern Adriatic. V: Proceedings of the 10th International conference on environmental science and technology, 5-7 september 2007, Kos Island, Greece : CEST 2007. [s. l.: s. n.], 2007, str. 1333-1340. [COBISS.SI-ID 1330387]
  4. ŠÖMEN-JOKSIČ, Agnes, DUTRA, Lois, KATZ, Sidney A., MCCULLEY, Jennifer L. Comparison of ISEP and AAS for monitoring copper leaching from sediments. Am. lab. (Fairfield), 2002, vol. 34, no. 20, str. 36-38. [COBISS.SI-ID 626899]
  5. PIŠOT, Rado, ŠÖMEN-JOKSIČ, Agnes, KROPEJ, Veronika L. Physical activity, life style and life quality of children and youth : challenges for education. V: KREJČI, Milada (ur.). Health education and quality of life : conference proceedings : Hluboká nad Vltavou, October 4-6, 2007. České Budějovice: University of South Bohemia, cop. 2007, [13] str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1324243]
  6. ŠÖMEN-JOKSIČ, Agnes, MILAČIČ, Radmila. Reliable and cost-efective technique for rapid evaluation of dredged areas in coastal lagoons in the northern Adriatic. V: Proceedings of the 10th International conference on environmental science and technology, 5-7 september 2007, Kos Island, Greece : CEST 2007. [s. l.: s. n.], 2007, str. 1333-1340. [COBISS.SI-ID 1330387]
icon open book

Novice

19. apr. | Novice

MeetUP 2024 okrepil povezanost Alumni UP skupnosti

V četrtek, 18. aprila 2024, se je v avli UP FAMNIT odvilo letno srečanje alumnov Univerze na Primorskem – Alumni MeetUP, ki ga je letos zaznamovala prva podelitv nagrad in priznanj Alumni UP.

16. apr. | Novice

Naša študentka Nataša Vidonis prejela Flajbanovo nagrado

V petek, 12. aprila 2024, so podelili nagrade za zamejske študentke in študente. Na prireditvi v Trstu se je zbralo številno občinstvo in sprva prisluhnilo predsedniku Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Robertu Frandoliču, ki je poudaril, da so mladi aktivni in uspešni, zato se jim za prihodnost narodne skupnosti ni treba bati.

16. apr. | Novice

Rdeča nit druge Mednarodne konference o ekosocialnem izobraževanju bo ...

V času podnebne krize in nujnosti ukrepanja moramo učence vseh starosti spodbujati pri razvoju znanj in spretnosti, da se bodo lahko učinkovito spoprijeli s podnebno krizo in ostalimi izzivi prihodnosti. Pri tem pa imajo ključno vlogo prav učitelji, katerim je Mednarodna konferenca o ekosocialnem izobraževanju tudi posvečena.

icon arrow more

Dogodki