Osnovni podatki o predmetu
1. Ime predmeta: Temeljni matematični koncept bijektivnosti
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: prof. dr. Mara Cotič
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Zgodnje učenje
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: Magistrski program, 2. stopnja
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 2.
10. Semester: 3. ali 4.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Del obveznosti se lahko izvaja v obliki e-izobraževanja.

14. Samostojno študentovo delo:

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

• vpis v letnik.

16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka:

• spoznava temeljni matematični koncept bijektivne korespondence, to je prirejanje ena-ena,
• poglobi že pridobljena znanja in sposobnosti za razvijanje otrokovega logično-matematičnega mišljenja,
• povezuje matematične vsebine z drugimi področji,
• prenaša pridobljene zmožnosti v prakso.

b. Splošne kompetence:

• je zmožen poiskati, izbrati in uporabljati relevantne podatke in informacije, ki jih ponujajo pisni viri in sodobna tehnologija,
• je zmožen natančnega in jasnega izražanja ter suverene rabe strokovnega jezika.

c. Predmetnospecifične kompetence:

• suvereno pomaga otroku pri oblikovanju in gradnji logično-matematičnega mišljenja,
• zazna otrokovo (ne)poznavanje temeljnih matematičnih konceptov in se ustrezno odzove v konkretni situaciji,
• razvije in zgradi primerne strategije za usvajanje temeljnih matematičnih pojmov,
• preverja in uporablja ter izpopolnjuje pridobljeno znanje v praksi.

Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine.

• primerjanje kot zgodnji stadij pri razvoju logičnega mišljenja,
• relacije več – manj – enako,
• bijektivna korespondenca kot temelj za izgradnjo pojma števila,
• pojem številske enakosti oziroma neenakost med množicami (skupinami) različnih predmetov,
• uporaba ustreznega matematičnega jezika oziroma terminologije.

18. Literatura:
a. Osnovna literatura:
Cotič, M., Hodnik, T., Felda, D. (2003). Igraje in zares v svet matematičnih čudes. Kako poučevati matematiko v 1. razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Manfreda Kolar, V. (2006). Razvoj pojma število pri predšolskem otroku. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Revija Journal for Research in Mathematics Education, izdajatelj Nationa Council of Teachers of Mathematics, ZDA.
Revija Journal of Mathematical Behaviour, izdajatelj Elsevier, Velika Britanija.

b. Dopolnilna literatura:
Papalia, E. D. (2003). Otrokov svet. Ljubljana: Educy.
Patilla, P. (2001). Začenjajmo s štetjem. Ljubljana: Oxford Educy.
Revija Matematika v šoli, izdajatelj ZRSŠ, Slovenija.
Revija Mathematical Thinking and Learning, izdajatelj Taylor & Francis, Velika Britanija.
Revija Educational Studies in Mathematics, izdajatelj Springer, Nizozemska.

c. Dodatna literatura:
Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Revija Teaching and Teacher Education, izdajatelj Elsevier, Velika Britanija.


19. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:
Študent/-ka:

• prepozna elemente temeljnih matematičnih pojmov v otrokovem vsakdanjem okolišu in problemskih situacijah,
• pozna osnove prijeme usvajanja temeljnih matematičnih pojmov ter jih prilagaja konkretnim situacijam in ustrezno nadgrajuje.

b. Uporaba:
Študent/-ka:

• je sposoben otroku nuditi pomoč pri usvajanju temeljnih matematičnih pojmov in ga odvračati od napačnih predstav,
• poišče ustrezne izvirne prijeme v konkretnih situacijah,
• povezuje matematične vsebine z drugimi področji,
• skrbi za otroku prilagojeno, a matematično korektno izrazoslovje.

c. Refleksija:
Študent/-ka:

• kritično vrednoti lastno delo z otroki in ga izboljšuje,
• kvalitetno nadgrajuje svoje ustvarjalno delo v sklopu zgodnjega učenja matematike.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20. Metode poučevanja in učenja:
Predavanje, seminarji, seminarske vaje v obliki delavnic.

21. Načini preverjanja znanja:
Ustni izpit.

Pogoji in viri
22. Delitev na skupine
V skladu z normativi.

23. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z grafoskopom, računalnikom in projektorjem; ustrezen didaktični material.

24. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta

• 1 habilitiran visokošolski učitelj
• 1 habilitiran visokošolski sodelavec

Evalvacija
25. Metode in oblika evalvacije

• pogovor s študenti
• analiza uspešnosti študentov

Učni načrt pripravila: prof. dr. Mara Cotič, viš. pred. mag. Darjo Felda